Moji starši so imeli zunaj kotiček z mizo, kjer smo večkrat jedli kosilo in imeli popoldanske piknike. Vse lepo in prav, če ne bi bilo preveč sonca, to nas je vedno motilo. Nekdo, ko je bil na obisku, pa je rekel mojim staršem, da bi zelo lepo pasala k hiši pergotenda, ko je videl, da imajo dovolj prostora. Sprva moj oče ni hotel niti slišati o tem, ker on je vedno vse stvari naredil po svoje. Potem pa ga je nagovarjala moja mama, ker si je želela takšen zunanji prostor, kjer bi lahko vedno bila ena lepa miza z stoli, ki jo ne bi bilo potrebno vedno pospravljati.
Videla sem tudi sama, kako si mama to želi, zato sem še jaz malo pritisnila na očeta, da bi le pergotenda prišla prav, ker bi imela en lep prostor za piknike in obiske, tako obiski ne bi več prihajali v hišo v dnevni prostor, ampak bi vsi lahko sedeli tukaj. Počasi sem videla, da že razmišlja, da to res ni slaba ideja. Na koncu sem videla, da je bil pravzaprav problem, ker on ni točno vedel, kako pergotenda izgleda, zato sem se odločila, da mu en dan prinesem pokazat prospekte in bo sam lahko v miru pogledal, če so mu takšna senčila lepa in uporabna.
Ko je on videl, kakšna je pergotenda, se je odločil, da si jo bosta montirala, on je imel ćisto drugačno predstavo, razmišljal je bolj o pergoli, tisti navadni, to pa je očitna razlika. Tako sta se odločila, da je pergotenda potrebna in izbrala podjetje, ki jim jo bo montiralo. Prav nič nista šparala z velikostjo, naredila sta si največjo možno pergotendo, tako da je nastal res en lepi pokrit prostor, kjer bomo lahko uživali, imeli piknike, obiski pa ne bodo motili druge člane družine, takšna pergotenda bi prišla prav tudi meni.