Z možem sva dobila vabilo na poroko. Poročila se bo moja dobra prijateljica in izrazila je željo, da bi bila jaz njena poročna priča. Brez heca, sem prvo pomislila, kje prodajajo svečane obleke za nosečnice, ker sem bila v 7 mesecu nosečnosti in se mi pred kratkim niti sanjalo ni ,da bom morala iskati svečane obleke, ker nisem pričakovala, da se bo prijateljica poročila, še manj pa da me bo prosila za poročno pričo.
Ko sva z možem ostala sama, sem mu prvo začela govoriti, kje bom sedaj našla svečane obleke za nosečnice, meni je to bil velik problem, moj mož pa se je začel smejati in rekel, da bom tudi mogla razmišljati, kakšno darilo ji bom dala s tem, da sem poročna priča. Prav nič me ni zanimalo darilo, sama sem vedela, da če ne bom imela idej, bom dala denar in to bo to, kako pa priti do lepe svečane obleke, sedaj ko sem noseča, pa je meni predstavljalo večji problem.
Naslednji teden sem posvetila samo temu, ker je poroka bila že naslednji mesec in morala sem poiskati obleko zame. Na žalost nisem prav nič takšnega našla in počasi sem postajala že pošteno nervozna. Na kar mi je moj mož predlagal, da naj stopim do šivilje in si dam obleko delat. Res sem šla do šivilje in prišla do prekrasne svečane obleke, ki je bila narejena prav zame. Tako lepe obleke nisem nosila že dolgo, kajti všeč mi je bilo predvsem to, da sem prišla do svečane obleke, ki mi je bila pisana na kožo. Ko sem prišla na prvo probo, sem bila presenečena, kako lepa je, ko pa sem jo oblekla, pa sem se v njej počutila prav dobro. Bila sem jaz! Ja, obleka naredi človeka, če človek obleke primerno obleko. Tako sem jaz prišla do idealne svečane obleke, čeprav je moj trebušček bil že kar velik.