Še dobro, da obstaja zobna protetika, s katero si lahko izboljšamo videz zob in pa tudi funkcionalnost. Ko sem bila še zelo majhna, sem v nesreči doživela zelo hud udarec nad zobmi, kar je dobrih deset let kasneje privedlo do tega, da so mi morali odstraniti živce. Z leti pa so ti zobje počasi izgubljali trdnost in estetiko, zato sem se morala odločiti za estetski poseg.
Odšla sem h kar nekaj ordinacij na posvet in ko sem se odločila za izvajalca, sem se odločila, da bo protetika rešila nevšečnost na mojih zobeh. Po eni strani sem komaj čakala, da mi bodo polepšali sprednje zobe, po drugi strani me je bila pa tudi zelo strah, saj sem vedela, da me čaka precej zahteven poseg.
Najprej me je čakalo beljenje zob, saj se bodo prevleke delala po aktualnem odtenku in ker so bili zobje že rahlo obarvani, sem jih morala posvetliti.
Nato je napočil dan za prvi poseg, s katerim so moje zobe pripravili, da se protetika pravzaprav lahko izvede na sprednjih zobeh. Odločila sem se za zobne prevleke in čakalo me je brušenje zob, da bodo lahko na moje obstoječe korenine zob pripravili za prevleke. Ta poseg je vključeval dobri dve uri dela in dve injekciji, ki sta mi omrtvičili sprednjo zgornjo čeljust. Dve pa zato, ker je prva začela pred zaključkom posega popuščati. Na koncu sem dobila provizorij prevlek, s katerim sem morala počakati en teden, da prejmem prave prevleke za zobe. Ta del, ki ga je protetika zahtevala, mi niti najmanj ni bil všeč, saj je bil vmes tudi en zob, ki ni bil omrtvičen in me je cel teden skelelo čez provizorij.
Težko pričakovani teden skelenja se je na srečo, kar hitro končal in jaz sem odšla na zadnji poseg, kjer me je čakalo vstavljanje zobnih kron. Po približno dobri uri je bila protetika na mojih sprednjih zobeh zaključena in čakalo me je samo še sproščeno smejanje.