Nekega sončnega popoldneva se je Matej sprehajal po lokalni tržnici in naletel na košaro, kjer so bili dateljni s svojim mamljivim videzom. Navdihnjen nad njihovo naravno sladkostjo, se je Matej odločil, da iz teh slastnih sadežev ustvari čudovito sladico.
Z navdušenjem, ki je kipelo v njem, je Matej zbral potrebne sestavine in odhitel nazaj v svojo kuhinjo. Previdno je poskrbel, da so dateljni bili očiščeni koščic in jih dal v blender ter jih spremenil v gladko in kremasto pasto. Aroma, ki so jo imeli dateljni, je napolnila zrak in mamila njegove brbončice.
Nato je v kozici raztopil košček masla in dodal pest zdrobljenih mandljev. Pražil jih je toliko časa, da so postali zlato rjavi in spustili svoj vonj po oreščkih. Praženi mandlji bodo njegovi kreaciji dodali prijetno hrustljavost.
Za popestritev okusov je datljevi pasti dodal ščepec cimeta in kanček medu. Cimet je mešanici vlil toplino in kanček začinjenosti, medtem ko je med dal naravno sladkobo, ki je odlično dopolnjevala datlje. Zelo previdno je vmešal pražene mandlje in pazil, da so bili enakomerno razporejeni po mešanici. Nato je prijeten zvarek prelil v majhne desertne posodice in jih postavil v hladilnik, da se strdijo.
Ure so minevale in Matej je nestrpno pričakoval trenutek, ko bo lahko okusil svojo mojstrovino. Končno je prišel čas. Odprl je vrata hladilnika in zagledal svojo sladico: žametno gladko peno, kjer so bili dateljni, okrašeni s posipom zdrobljenih mandljev.
Matej je s ponosom užival v svoji stvaritvi. Prva žlica je bila čista desetka. Sladkost, ko so jo imeli dateljni, mu je zaplesala na jeziku, popolnoma uravnotežena s hrustljanjem mandljev. Cimet je dodal pridih topline, zaradi česar je bila nepozabno doživetje okusov.
Od tistega dne naprej je Matejeva datljeva sladica postala značilna sladica, ki se jo je vedno zelo veselil. Vendar se je, vseeno odloči, da bo še malce bolje raziskal za kaj vse, so lahko dateljni primerni in kaj vse se lahko iz njih naredi.